V Evropi je naš način življenja še vedno odvisen od fosilnih goriv. Ta so v milijonih let nastala iz ostankov prazgodovinskih gozdov.

 

Zaradi pritiska so v globinah po mnogih letih iz dreves nastala obširna polja nafte, plina in premoga. Vendar je svet porabil že polovico tega goriva in v nekaj desetletjih bo povsem zmanjkalo.

 

Zato je izredno pomembno, da Evropa razvije varne vire energije, da jih bo vedno dovlj.

 

 

Obnovljiva energija ni nič novega. Stavbe so stoletja načrtovali tako, da so lovile sončno toploto. Les so uporabljali za gretje in kuhanje. Z energijo vetra so mleli žito ter z velikimi jadrnicami prevažali blago in ljudi okrog sveta.

 

 

Viri obnovljive energije se najbrž niso spremenili, vendar se je zagotovo spremenila tehnika zanje. Sodobne turbine na veter so zdaj zelo učinkovite in proizvajajo elektriko za tisoče domov v Evropi. Hkrati pa ne oddajajo ogljika, ki povzroča globalno segrevanje.

 

 

Tudi sončna energija je čedalje pomembnejša. Sončne celice iz posebnih vrst silicija izkoriščajo fotonapetost. Sončno svetlobo se tako pretvarja v elektriko.

 

 

Toplotna energija sonca se uporablja za gretje in toplo vodo. Cevi na zgornji sliki zelo učinkovito vpijejo sončno toploto in jo po vodih prenesejo v vodni zbiralnik.

 

Obstajajo še drugi načini za uporabo sončne energije. Lahko jih odkriješ, če si ogledaš naše spletne povezave in galerijo slik.

 

 

Vodna energija je pomemben vir energije v mnogih evropskih državah, predvsem v Skandinaviji. Vodo zajezijo v jezero. Nato jo pospešijo po strmih ceveh do turbin, da jih poganja in s tem proizvaja elektriko. Tudi ta vir je obnovljiv in ne sprošča ogljika v ozračje.

 

Najraznovrstnejša oblika obnovljive energije je biomasa – energija iz bioloških snovi. Obstaja veliko različnih virov biomase, npr. gozdarski, živilski ali živalski odpadki in energetske rastline.

 

 

Naravne sile so preoblikovale prazgodovinske gozdove v nafto, premog in plin, prav tako pa je s tehničnim postopkom mogoče pretvoriti biomaso v trdna, tekoča ali plinasta goriva.

 

Z izgorevanjem v elektrarnah lahko les, slama in energetske rastline, kot sta vrba in prstasti trstikovec, proizvajajo elektriko in toploto.

 

Gnoj ter kmetijske in živilske odpadke je mogoče pretvoriti v bioplin. Bioplin pa je mogoče uporabiti za proizvajanje toplote in elektrike, pa tudi kot prevozno gorivo.

 

 

Iz žita in sladkorne pese se z vrenjem proizvaja bioetanol. Postopek je zelo podoben destilaciji, ki se uporablja pri proizvodnji alkoholnih pijačah. Etanol je mogoče dodati bencinu in ga uporabiti kot gorivo v posebno preoblikovanih motorjih.

 

Iz oljnih repic, sončnic in drugih oljnih rastlin se proizvaja biodizel. Prečiščeno rastlinsko olje se zmeša z alkoholom. Tako pridobljeni ester pa je mogoče uporabiti kot gorivo v običajnih dizelskih motorjih.

 

Pri izgorevanju biodizla in bioetanola v avtomobilskem motorju nastaja ogljikov dioksid. Rastline pa med rastjo vežejo ogljikov dioksid. Biogoriva zato ne vplivajo občutno na globalno segrevanje.

 

Če hočeš izvedeti več o biogorivih in drugih obnovljivih virih, si oglej strani s spletnimi povezavami, videi in galerijami slik.